<\/a>Neko\u010d sem si predstavljal, da gredo za duhovnika ali redovnico tisti, ki so \u017ee od majhnega za to dolo\u010deni in so \u017ee od za\u010detka “druga\u010dni”, bolj pobo\u017eni, \u017ee od rojstva nagnjeni k temu poklicu. Spomnim se, da smo se v osmem razredu s so\u0161olci pogovarjali, kam bo kdo \u0161el, in smo se celo malo nor\u010devali, \u010de\u0161, gremo za duhovnika.<\/p>\n

Zare\u010denega kruha se veliko poje. Tudi sam sem se dolgo upiral in trdil, da to ni zame. Pred sabo sem imel dobro \u017eeno, dru\u017eino, da bi ustvaril nekaj lepega in trdnega \u2026<\/p>\n

Kljub vsemu sem v tistih letih pustil vrata nekoliko priprta: “Gospod, \u017eelim biti sre\u010den, \u017eelim izpolniti tvoj na\u010drt z mano, pa naj bo kakor koli.” Nisem mislil, da bi zame to vseeno pomenilo zares duhovni poklic. Nisem si mogel predstavljati, da lahko kli\u010de mene, ko pa vse okoli\u0161\u010dine govorijo proti temu. Je odgovorno pustiti dom, samo mamo, in z mnogimi odpovedmi urejeno kmetijo? Ali ni \u0161e toliko drugih? “In jaz, ki sploh nisem dovolj sposoben. In \u017ee starej\u0161i, kar nekaj let \u017ee nisem bil v \u0161oli \u2026 Je res to mogo\u010de? Drugim je la\u017ee, oni gredo lepo po vrsti, njim je jasno in so pravo\u010dasno zastavili \u017eivljenje,” sem vrtel svoje misli.<\/p>\n

Hotel sem priti do popolne jasnosti, da Bog to res ho\u010de, da se ne bo izkazalo, da sem zgre\u0161il. Toda Bog v na\u0161e dobro vedno pu\u0161\u010da nekaj odstotkov nejasnosti. To me je peljalo v notranji boj, ki je trajal kake tri tedne. Neki duhovnik mi je, ne da bi sploh vedel za moj boj, po telefonu mimogrede dejal:<\/p>\n

“Si na balkonu in treba je sko\u010diti v neznano. Ne vidi\u0161 do dna. Lahko se samo zanese\u0161, da te bo Bog ulovil.”<\/p><\/blockquote>\n

In res je bilo treba samo sko\u010diti in se zanesti. To je \u010dar \u017eivljenja. Tudi sedaj, ko sem duhovnik, je najlep\u0161e, ko \u017eivim “sproti” iz njegove mo\u010di in njegove trdnosti. Tudi ko se poro\u010di\u0161, je tako. Vedno smo v sku\u0161njavi, da bi si kar vnaprej zagotovili duhovno \u017eivljenje, da bi na\u0161li “kodo” \u017eivljenja, jo razumeli in potem po njej \u017eiveli. Toda te kode ni in je ni mogo\u010de razumeti. Prav tega nas \u017eeli re\u0161iti Gospod. Ko za\u010dne\u0161 \u017eiveti negotovost, jo za\u010denja\u0161 tudi vedno globlje videti in razumeti. O\u010de ali mati postane\u0161, ko se dokon\u010dno odlo\u010di\u0161 in odide\u0161 iz svoje preteklosti in svoje volje, ko jo dokon\u010dno izpusti\u0161 in je ne dr\u017ei\u0161 ve\u010d v rokah.<\/p>\n

Ima\u0161 le dve mo\u017enosti: da ostane\u0161 na varni obali ali odrine\u0161 na odprto morje, kjer ni trdnih tal pod nogami, je pa \u017eivljenje, svoboda, globina, sre\u010da.<\/p><\/blockquote>\n

Mislim, da je samo en poklic: da si o\u010de ali mati. To je “nora” ljubezen, ki se izmika vsaki logiki. Ko se odlo\u010di\u0161 za redovni\u0161tvo, duhovni\u0161tvo, se ne odpove\u0161 star\u0161evstvu, ljubezni, odnosu. \u010ce hrepeni\u0161 po ljubezni, ima\u0161 \u017eeljo po ljubljeni osebi, po materinstvu, o\u010detovstvu, star\u0161evstvu in ti hkrati prihaja misel na duhovni poklic, s tabo ni ni\u010d narobe. Nasprotno. Poklicana si, da postane\u0161 mati, poklican si, da postane\u0161 o\u010de. In svet, v katerega gremo, bo mo\u010dno potreboval prav duhovnih o\u010detov in mater.<\/p>\n

Rafko Klemen\u010di\u010d, duhovnik<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Neko\u010d sem si predstavljal, da gredo za duhovnika ali redovnico tisti, ki so \u017ee od majhnega za to dolo\u010deni in so \u017ee od za\u010detka “druga\u010dni”, bolj pobo\u017eni, \u017ee od rojstva nagnjeni k temu poklicu. Spomnim se, da smo se v osmem razredu s so\u0161olci pogovarjali, kam bo kdo \u0161el, in smo se celo malo nor\u010devali, […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":291,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":[],"categories":[5],"tags":[21,20,22,16],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/samuel.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/290"}],"collection":[{"href":"http:\/\/samuel.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"http:\/\/samuel.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/samuel.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/samuel.rkc.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=290"}],"version-history":[{"count":1,"href":"http:\/\/samuel.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/290\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":292,"href":"http:\/\/samuel.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/290\/revisions\/292"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/samuel.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/291"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/samuel.rkc.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=290"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"http:\/\/samuel.rkc.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=290"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"http:\/\/samuel.rkc.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=290"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}