<\/a>Spodbujen sem bil, da napi\u0161em kratko pri\u010devanje o klicu in poklicu, za katerega sem se odlo\u010dil. Bilo je nekje na sredini meseca majnika, ko sem se vrnil s slu\u017eenja voja\u0161kega roka, \u0161e v prej\u0161nji skupni dr\u017eavi Jugoslaviji; bil sem eden izmed zadnjih generacij. Domovini sem slu\u017eil od leta 1989 do 1990 na Malem Lo\u0161inju in v Zadru.<\/p>\n

Nisem bil pobo\u017een vojak z ro\u017enim vencem na stra\u017ei in molitvijo v srcu. Morda sem leto v vojski prej izkoristil za to, da bi klic od zgoraj zakril ali na Njega pozabil. Da, \u010dlovek lahko pozabi na Boga, vendar On na njega ne pozabi nikoli. \u017de med slu\u017eenjem vojske sem na\u010drtoval svojo prihodnost. Ker sem imel srednjo vrtnarsko \u0161olo in narejeno pripravni\u0161tvo v Arboretumu Vol\u010dji Potok, sem dobil slu\u017ebo vrtnarja na Gozdarskem in\u0161titutu v Ljubljani. Vse je bilo na\u010drtovano in dogovorjeno. Slu\u017ebo pri\u010dnem kak\u0161en mesec po koncu slu\u017eenja voja\u0161kega roka. Vendar je prihod iz vojske in obisk ve\u010derne ma\u0161e tistega Marijinega meseca majnika 1990 vse na\u010drte spremenil; podrli so se kot hi\u0161ica iz kart.<\/p>\n

Pred ma\u0161o sem rekel doma\u010demu \u017eupniku: \u00bbPri\u010denja se boj za vsakdanji kruh.\u00ab Mislil sem na dogovorjeno slu\u017ebo in seveda pla\u010dilo, ki si ga vsak delavec po\u0161teno zaslu\u017ei. \u017dupnik pa je samo mirno odgovoril: \u00bbKaj ne bo\u0161 \u0161el v samostan? Mi ra\u010dunamo nate.\u00ab \u00bbKako, oni ra\u010dunajo name, jaz pa \u010disto ni\u010d nanje!\u00ab sem si mislil sam pri sebi. Z velikim vznemirjenjem sem pristopil k ma\u0161i in vznemirjenje se je samo \u0161e stopnjevalo, dokler nisem vstal, pokleknil in stekel domov do mame in ji povedal svojo odlo\u010ditev: \u00bbMama, jaz grem v samostan!\u00ab Odlo\u010ditev je bila jasna in gotova. Sledil sem ji in danes je od tega \u017ee skoraj 25 let.<\/p>\n

Seveda se vse skupaj ni pri\u010delo tistega maja, ampak je v meni klilo od krsta naprej \u2026 mo\u010dneje, ko sem postal ministrant pa bralec Bo\u017eje besede in pevec na koru \u2026 Veliko stvari sem po\u010del v cerkvi oziroma \u017eupniji in to zelo rad, z veseljem. Da pa bi jaz bil kdaj gospod \u017eupnik, ne, to pa je preve\u010d \u2026 to je preve\u010d visoka gora, ki jo je z mojimi omejenimi mo\u010dmi in darovi nemogo\u010de preplezati.<\/p><\/blockquote>\n

Tako sem si mislil in tako sem govoril sam pri sebi. Vendar \u010dim bolj sem se oddaljeval od te gore in sku\u0161al pozabiti na neki klic iz vi\u0161av, tem bolj sem pri\u010del na simboli\u010dni na\u010din plezati na to goro. Vse do tistega 29. junija 1998, ko sem prejel posve\u010denje v mariborski stolnici po takratnem nad\u0161kofu dr. Francu Krambergerju. Plezal sem in plezal, prejemal tudi udarce, se vra\u010dal nazaj, jokal in stokal, vendar cilj je bil dose\u017een \u2026 Kakor je bilo pred meseci re\u010deno za na\u0161o najbolj\u0161o smu\u010darko, zapi\u0161em tudi na tem mestu:<\/p>\n

Priti na cilj je eno poglavje, toda vztrajati na njem pa je drugo, morda \u0161e te\u017eje obdobje \u010dlovekovega \u017eivljenja. Pa naj bo to \u0161portnik, direktor ali duhovnik. Dose\u017ee\u0161 cilj, vendar je potrebno potem vsak dan vztrajati v vseh okoli\u0161\u010dinah. Gre, z Bo\u017ejo pomo\u010djo. \u010ce si se Mu izro\u010dil, je potem potrebno na Njega ra\u010dunati, in to vsak dan. Biti pri tem poni\u017een in odlo\u010dno iti naprej.<\/p><\/blockquote>\n

Kakor pravi Janez Krstnik: \u00bbJaz se moram manj\u0161ati, da lahko On, Jezus, v meni raste.\u00ab Prosim in molim, da bi znal in zmogel do konca \u017eivljenja. Slava in hvala Dobremu pastirju, ki nas tako skrbno pase in vodi.<\/p>\n

p. Krizostom Komar, fran\u010di\u0161kan<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Spodbujen sem bil, da napi\u0161em kratko pri\u010devanje o klicu in poklicu, za katerega sem se odlo\u010dil. Bilo je nekje na sredini meseca majnika, ko sem se vrnil s slu\u017eenja voja\u0161kega roka, \u0161e v prej\u0161nji skupni dr\u017eavi Jugoslaviji; bil sem eden izmed zadnjih generacij. Domovini sem slu\u017eil od leta 1989 do 1990 na Malem Lo\u0161inju in […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":297,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":[],"categories":[5],"tags":[30,20,29,31],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/samuel.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/296"}],"collection":[{"href":"http:\/\/samuel.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"http:\/\/samuel.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/samuel.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/samuel.rkc.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=296"}],"version-history":[{"count":1,"href":"http:\/\/samuel.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/296\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":298,"href":"http:\/\/samuel.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/296\/revisions\/298"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/samuel.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/297"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/samuel.rkc.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=296"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"http:\/\/samuel.rkc.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=296"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"http:\/\/samuel.rkc.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=296"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}