![\"pricevenja-pepi01\"](\"http:\/\/samuel.rkc.si\/wp-content\/uploads\/pricevenja-pepi01.jpg\")
<\/a>Bi radi spoznali enega najbolj zanimivih, pestrih, razgibanih, nevarno lepih poklicev na svetu? Potem vam priporo\u010dam, da vstopite v poklic misijonarja. Posredujem vam utrinke iz odkrivanja in do\u017eivljanja lastnega misijonskega poklica.<\/p>\nPri sebi sem ga odkrival \u017ee v otro\u0161tvu, ko so me privla\u010dili razli\u010dni jeziki, narodi, kulture, barve, druga\u010dnost Afrike \u2026 V znanju in letih sem rasel in ista \u017eelja, globoko zapisana v srce kot veselje, privla\u010dnost in zadovoljstvo, se je na novo izrazila, tako da sem se odlo\u010dil za fran\u010di\u0161kane in \u0161tudij bogoslovja. Dozorel sem za duhovni\u0161ko posve\u010denje, po kaplanskem delu na \u017eupniji Ljubljana – Vi\u010d pa \u0161e za pot \u00bbad gentes\u00ab \u2013 k ljudem, med katerimi je Jezus \u0161e veliko manj poznan, navzo\u010d in delujo\u010d v njihovih srcih in kulturi.<\/p>\n
Misijonski poklic, ki se izra\u017ea in \u017eivi v \u017eelji, da bi ponesel Kristusa in njegov evangelij drugim v obleki preprostosti, dobrote, pomo\u010di, bli\u017eine in topline ljubezni, je kot ogenj, ki gori, \u010de ga pridno vzdr\u017euje\u0161 in varuje\u0161 pred viharji uni\u010denja, in te vedno na novo ogreva in navdu\u0161uje. Preprosto zagori\u0161 in ne razmi\u0161lja\u0161 preve\u010d, kaj in kako bo, le prepusti\u0161 se Njegovemu toku in mo\u010di. Ogret, za\u017egan \u2013 ogreva\u0161 druge in dobiva\u0161 v sebi vedno ve\u010d toplote in mo\u010di, \u010deprav se pri delu in oznanjevanju tudi ve\u010dkrat ope\u010de\u0161 ob trnih druga\u010dne kulture, praznoverja, vra\u017eeverja, hudobije in trdote src. A vse to te \u0161e bolj krepi, \u0161e bolj v\u017eiga v ljubezni do Kristusa in v poslanstvu, da Njegovo ime in ljubezen nosi\u0161 naprej, bodi prili\u010dno ali neprili\u010dno.<\/p>\n
V misijonskem poklicu je potrebna gore\u010dnost, odprtost srca za druge, poni\u017ena majhnost, u\u010dljiva potrpe\u017eljivost, pogumna vztrajnost, vzdr\u017eljiva upornost, vesela igrivost, odprtost za nepri\u010dakovanost in \u0161e in \u0161e \u2026 Kar je potrebno, ni le moje, je predvsem Bo\u017eji dar in Bo\u017eja milost in zvestoba, ki ne razo\u010darata. \u010cim ve\u010d da\u0161, tem ve\u010d prejme\u0161. \u010cim manj na\u010drtuje\u0161, tem ve\u010d se zgodi. \u010cim ve\u010d pri\u010dakuje\u0161, tem bolj si razo\u010daran. \u010cim bolj gradi\u0161 na sebi, tem manj zgradi\u0161. \u010cim bolj postaja\u0161 Bo\u017eje orodje, tem ve\u010d stori Gospod \u2026<\/p>\n
Ali si videl(a), kako nekaj lepega in velikega je poklic in avantura misijonarja? Ali si v svojem srcu \u017ee preveril(a), ali ni nemara v\u017egano z misijonskim ognjem? Kateri ogenj, katero veselje, poslanstvo in odgovornost gorijo v tvojem srcu? Za kaj in za koga izgoreva\u0161? Kateri glas sli\u0161i\u0161 najgloblje in najresnej\u0161e? Za katerim glasom hodi\u0161?<\/p><\/blockquote>\n
Za konkreten okus najlep\u0161ega poklica, poklica misijonarja, ti posredujem \u0161e nekaj zapisov, ki so nastajali kot vro\u010da jed sredi misijonskega \u017eivljenja in dogajanja.
\nHvala, da gori\u0161 za ve\u010d in veliko, za misijonsko navdu\u0161enje \u017eivljenja in oznanjevanja evangelija!<\/p>\np. Pepi Lebreht, fran\u010di\u0161kan, nekdanji misijonar v Beninu in Togu (Z. Afrika)<\/p>\n
TOGO, Z. AFRIKA, leto 2004<\/h5>\n
MISIJONAR V OGLEDALU VESTI PRED BOGOM<\/h6>\n
\u00bbPa \u010detudi je to pleme do evangelija bolj ali manj brezbri\u017eno, zaprto, ra\u010dunarsko, se v\u010dasih celo posmehuje, Bog prav v tem plemenu in sredi njegovega greha deluje in ga ho\u010de pripeljati do lu\u010di vere v njegovega Sina. Sram me je bilo, saj sem se spomnil, kako sem v srcu posameznike iz tega ljudstva ob raznih razo\u010daranjih in zavrnitvah omalova\u017eeval ali jih \u010drnil. A prav to ljudstvo Bog v Jezusu neskon\u010dno ljubi in ga ho\u010de pritegniti v svojo sveto Cerkev.<\/p>\n
Vnovi\u010dno branje spleta preteklih \u017eivljenjskih dogodkov ima velik pomen. Gre za \u017eivljenjsko potrebno nalogo. U\u010di nas duhovno razumevati lastno \u017eivljenje (in svet). Pomaga nam odkrivati, katero \u017eivljenjsko poslanstvo moramo izpolniti. Hrani na\u0161o osebno vero in nas kuje v poni\u017enosti in odgovornosti pred Bogom in Njegovimi na\u010drti. Vodi nas do spoznanja: “Sem, ker sem v odnosu do Boga, ki deluje v mojem \u017eivljenju. Sem, ker me je Gospod izbral in uporabil za uresni\u010ditev Njegovega na\u010drta. Sem, ker vem, da je Gospod prevelik, da bi ga mogel razumeti. Brez njegove Lu\u010di sem izgubljen in ne vem, kdo sem Zanj in v sebi in kak\u0161no vlogo naj bi odigral pri uresni\u010devanju Njegovih na\u010drtov \u2026”<\/p>\n
KAKO AFRI\u0160KI OTROCI POZDRAVLJAJO NEPOZNANEGA BELCA<\/h6>\n
Pozdrav je prvi stik s \u010dlovekom. Navadno nosi zelo splo\u0161no obliko in ne izra\u017ea osebnih \u010dutenj niti osebnosti tistega, ki pozdravlja. Toda ko se s kolesom ali pe\u0161 pojavim na cesti v Nadobi, Togo, in me sre\u010dujejo otroci, ki me osebno ne poznajo, dobim o pozdravljanju druga\u010den vtis. Njihovo pozdravljanje govori o njih samih ter o vzgoji in miselnosti, ki jim jo posreduje okolje. Namesto obi\u010dajnega “dober dan” me otroci naslovijo: “Petit cadeau, jovo, jovo, bon soir. \u00c7a va bien?” (\u010ce kdo ne razume: ‘petit cadeau’ \u2013 ‘majhno darilo, prosim’; ‘jovo’ je zelo raz\u0161irjena beseda, ki ozna\u010duje belega tujca na afri\u0161kih tleh. ‘Bon soir, \u00e7a va bien?’ \u2013 ‘Dober ve\u010der, ali si v redu?’)
\nKakor me tak\u0161no pozdravljanje u\u017ealosti in na neki na\u010din prizadene (saj je njihova miselnost bolestna in v tej miselnosti me zelo klavrno cenijo), pa sem po drugi strani vesel, da nikoli ne pozabim temeljne resnice: ‘Druga\u010den si, belec, pa pika.’<\/p>\nNATITINGOU, BENIN, leto 2004<\/h5>\n
Sprejem na novi \u017eupniji<\/h6>\n